Letošnje leto je bilo za BalanCarke in BalanCarje lepo in napeto, najprej smo dolgo čakali ali nam bo stric Covid sploh pustil še kolesariti ali ne, na koncu pa se je leto odvrtelo v svetlobni hitrosti. Seveda se kot pravi BalanCarji, nismo dali in smo nekaj časa na skrivaj ubrali kakšno rundo, tako po asfaltu, kot po blatu in celo po snegu. Seveda ko se je vse skupaj malo sprostilo nas je bilo BalanCarjev kar naenkrat povsod dosti in nihče nas ni mogel več ustaviti.
V mesecu marcu smo kljub vztrajnosti epidemije izpeljali občni zbor, ki je bil za klub prelomen saj se je zamenjalo vodstvo kluba. Po dolgih letih se je prepoznavni in prizadevni predsednik Mitja Sluga odločil, da bo raje stric iz ozadja, na novo izvoljeni predsednik pa je postal Dejan Jerele in bil takoj vržen v bazen saj so bili glavni klubski dogodki pred vrati. Na občnem zboru je klub doletela tudi izredna čast saj smo iz rok župana Antona Mavra, ki je tudi BalanCar, prejeli listino občine Mokronog – Trebelno kot potrditev našega dobrega dela. Podelili smo plakete najbolj vztrajnim kolesarjem za opravljene kilometre, kjer so spet blesteli znani obrazi Mojca in Luka Lenarčič, Slavko Bračun in Miran Gračner z opravljenimi prek 10.000 km v sezoni 2020, potem plakete članom za prizadevanja v društvu in plaketo prijateljskega kluba BK Ljubuški iz Bosne ter njihovemu članu Brunu Grgiču plaketo častnega člana. Robert Oštir in Robert Gregorčič pa sta prejela priznanja za opravljen Korona izziv, ki je pomenil, da je član opravil vse trase iz naše zgibanke kolesarskih poti po občini in Mirnski dolini.
Potem pa se je začelo zares, najprej jo je Miran Gračner mahnil na DOS, dobrodelno kolesarjenje okoli Slovenije, ravno v najbolj mrzlem in mokrem začetku maja v zgodovini in ga tudi uspešno prevozil. Ostali člani so redno in vztranjo hodili na cestne runde, MTB ekipa je gazila po Gorjancih, Krasu in celo Nebesih in že je bil tukaj Trebelanček.
Tradicionalni že 7. vzpon na Trebelno je glede na situacijo zelo dobro uspel za kar se gre zahvaliti neverjetni prizadevnosti članov in tudi sreči z vremenom, udeležilo se ga je okoli 100 tekmovalcev v različnih kategorijah, predvsem pa smo bili veseli udeležbe mladih nadobudnih kolesarjev, ki so prikazali tudi dobre rezultate. Med članicami Balance sta blesteli Klara Turk, ki je tudi v nadaljevanju leta na kar nekaj tekmah stala na odru za zmagovalce in Mojca Lenarčič, med člani pa veterana Bruno Gričar in Franci Žgajnar. Zelo dobro so se odrezali tudi člani elektro pogona Balance.
Takoj po Trebelančku se je nekaj članov odpravilo na primorsko, kjer smo spremljali Giro oz. dirko po Italiji. Preživeli smo prekrasen vikend na turistični kmetiji v Vitovljah pri Novi Gorici, opravili izlet s kolesi v Gradež in navijali ob trasi 15. etape »Giro di Italia«, ki je potekala skozi prekrasna Goriška Brda. Tam smo bili tako glasni, da nas je opazilo tudi kar nekaj medijev, sklenili pa smo, da se ga udeležimo tudi v letu 2022, ko bo potekal skozi Posočje.
V juniju nas je spet doletela častna naloga in to je bil prenos Olimpijske bakle, ki smo jo s pomočjo ostalih društev popeljali po občini in s kolesi prenesli v sosednjo občino Škocjan. Sledila je udeležba na 12 urnem kolesarjenju, ki ga tradicionalno organizira JB Center in poteka na trasi Šmarjeta – Škocjan – Dobruška Vas – Šmarješke Toplice. Za opaznost sta poskrbela člana Borut Dvornik in Miran Gračner, ki sta na koncu osvojila prvi dve mesti z opravljenimi 240 oz. 320 kilometri, seveda ob pomoči tudi ostalih članov, ki so se pridružili za kakšen krog in pomagali z zavetrjem.
Konec meseca junija je čas za že 15. tradicionalni maraton po Mirnski dolini, ki je glede na vse letos zelo lepo uspel, seveda je k temu pripomogla velika prizadevnost članov, naklonjenost sponzorjev in lepo vreme z dobro udeležbo prek 150 kolesarjev. Dogodek je bil kot vedno tudi zelo radodaren saj smo razdelili veliko nagrad oz. sponzorskega materiala in praktično ni bilo kolesarja, ki bi šel domov praznih rok.
Poleti je večina BalanCarjev odšla na dopust, večinoma ne predaleč saj kolesa ne gre vleči na kakšen avion ali podobno, smo pa uspešno izvedli tradicionalni Brankov in Jožetov memorial in opravili kar lepo število kolesarskih izletov, sicer v manjših skupinah in posamezno, ogledali pa smo si tudi gorsko kolesarsko dirko v Mariboru. Konec poletja se nas je dobrih 20 odpravilo s kolesi do Logarske doline, ki smo jo uspešno dosegli, preživeli pa smo lep vikend paket v Ljubnem ob Savinji z nekaj izleti na okoliške klance, prelaz Pavličevo sedlo, Smrekovec in podobno.
In že je prišla jesen in tradicionalna udeležba na RD Bajkam gorsko kolesarskem maratonu v Šentrupertu, ki je ob sicer skromni udeležbi, lepo uspel za kar smo s svojo številno udeležbo poskrbeli tudi mi. Član Izidor Škrbina se je udeležil zelo zahtevnega maratona Ötztaler v Avstriji, ki je dolg 238 km in te vodi kar 5500 višinski metrov v višave in ga seveda uspešno prevozil. Ostali člani so redno kolesarili in nabirali kondicijo za tradicionalen zaključek sezone v Strunjanu v začetku oktobra. Tja se nas je odpravilo kar lepo število članov, nekaj na 200 kilometrsko pot s kolesi iz Mokronoga, nekaj pa se nam jih je pridružilo na cilju in so opravili vožnje tam ali pa nas samo prišli podpret. V sklopu Strunjana je Kras ponovno raziskoval Robert Oštir z ekipo MTB in E-bike, ostali pa smo se odpravili na cestne runde po primorskih gričkih.
V oktobru smo, v sodelovanju s Turističnim društvom Mokronog, izvedli 7. dobrodelno kolesarjenje, ki je imelo letos spremenjene trase in sicer smo jih prilagodili tradicionalnem Vorančevem pohodu, ki je potekal na isti dan. Pripravili smo kar zahtevne cestne trase in traso za gorska kolesa, ki pa po nasmeških in zadovoljstvu udeležencev na vmesni postaji oz. cilju na Pijani gori pod Telčami, le niso bile prezahtevne. Skupaj s turističnim društvom smo zbrali 800 €, ki smo jih namenili skladu OŠ Mokronog za socialno ogrožene otroke, ki si ne morejo privoščiti šole v naravi.
V zadnjem mesecu smo opravili kolesarske priprave v Poreču in pa martinovo rundo, ki jih je vrhunsko kot vedno organiziral Janez Tratar, ki je tudi sicer pri Balanci »kriv« za večino večdnevnih akcij in potovanj. V Poreču, ki je bil odpovedan marca, je dobrih dvajset članov preživelo lep vikend, kolesarilo se je po Istri tako po asfaltnih poteh kot po brezpotjih. Vreme nam je bilo, razen nekaj kapelj dežja, kar naklonjeno, udeležbo pa je malo razredčil le stric Covid. Pretekli vikend smo opravili še martinovo rundo, odpeljali dobrih 70 kilometrov in bili lepo pogoščeni pri Sebančevih na Trščini, seveda vse v skladu z trenutno veljavnimi ukrepi, ki so tudi razlog da pa tradicionalnega martinovanja pri Dragu Kastelicu nismo imeli.
Tako, leta pa še ni konec in tudi vremena za razne dogodivščine ne in pravi BalanCar izkoristi vsako priložnost, zato bolje, da se članek sedaj zaključi saj bi sicer zmanjkalo prostora.
Ob zaključku bi izrabil priložnost in se zahvalil vsem članom za prizadevnost, pripadnost in srčnost, sponzorjem in donatorjem za pomoč in povabil vse, ki imate radi kolesarjenje, dobro družbo in ne veste kam bi s časom, da se nam pridružite in skupaj nadaljujemo uspešno zgodbo. Pa brez strahu, nimamo meril in pogojev glede zmogljivosti, važna je le želja po druženju in pozitivna energija, v naši družbi pa vam zagotovo ne bo dolgčas.
Na kolo, pa Covida več ne bo ! 😉
BalanCar
